Archive for the 'Posel na splošno' Category
Sodeč po izkušnjah ljudje mislijo, da dobiš ob ustanovitvi novega podjetja ključe od novega BMW-ja, stanovanje in 100.000 EUR na zalogo, očitno samo zaradi poguma, ker si pripravljen stopiti na pot privatnika.
To seveda ni res, ne glede na to, kako čudno se morebiti sliši. Prvi meseci, dostikrat prva leta, podjetnika stanejo veliko denarja (da, denar je potrebno prvo vložiti v podjetje, šele potem pride nazaj), veliko živcev (za par let življenja) in veliko časa. A če nisi pozoren, načrtujoč in prebrisan se lahko na koncu vseeno zgodi, da pristaneš med tistimi 90% podjetij, ki propadejo v prvih 5-ih letih. (Za nameček ti potem še država vzame BMW-ja in stanovanje.)
Kakorkoli, tale prispevek je tarnanje o napačni predstavi ogromno ljudi, kaj prinese lastno podjetje. Še nedolgo nazaj sem slišal od neimenovanega družinskega člana, če bo kdaj kakšen denar od tega kar delam. Da bi pa sedaj že zaslužil več, če bi delal na študentskem servisu. Ma nemoj? Zanimivo, da na to nismo tako gledali v srednji šoli, ko gre za vložek v znanje, saj bi sicer lahko denar služili že po osnovni šoli. A zaradi želje po boljši prihodnosti smo vložili denar, živce in veliko časa v širitev našega znanja. Očitno to pri podjetju ni logično. Logično je bolj, da ustanoviš podjetje, denar pa kar sam poleti v blagajno.
Tako kot se pozna razlika v plači med pri osnovnošolski, srednješolski in univerzitetni izobrazbi, ko se želimo zaposliti, tako se pozna razlika med zaposlenim in podjetnikom. Na začetku si v minusu, vendar se potem krivulja vedno obrne tebi vprid.
Za boljšo vizualizacijo:
Sicer so tu vpisani ameriški prihodki, vendar je bistvena oblika krivulje (povezava je na vir).
Vlagati je potrebno v prihodnost, se izobraževati (in s tem ne mislim šole) in vztrajati na svoji poti. Kljub temu, da se 99% ljudi zdi, da se to neha pri 24-ih ob končanju fakultete, se takrat šele začne resno učenje in preizkusi.
Posameznik danes potrebuje tam okoli milijon evrov, da se udobno finančno preskrbi do konca življenja (če izključimo morebitne drastične spremembe ekonomije). Torej, upoštevajoč magično formulo o uspehu, kako naj dosežemo to magično mejo?
Pravzaprav je lahko zelo enostavno, če ne gledamo na to vsoto kot na en kos. Milijon bi lahko zaslužili s prodajo 1.000 kosov 1000 EUR vredne storitve. Ali pa z 10.000 kosi 100 EUR vredne storitve. Vendar se to verjetno sliši še zmeraj malce predaleč, ne?
Kaj pa če poskusimo takole: 2.000 naročnikov plačuje mesečno po 40 EUR. To je na letni ravni 960.000 EUR. Vsako leto.
Pomislimo … 2.000 naročnikov po 40 EUR. Mislim, da v globalnem svetu in predvsem na internetu, ne bi smeli imeti večjih težav najti toliko interesentov - seveda pod pogojem, da dejansko imamo uporabno rešitev.
Lahko pa vzamemo tudi malce manj ambiciozen plan - le 100.000 EUR letno. Za to vsoto potrebujemo le še 200 naročnikov, ki nam plačujejo 40 EUR na mesec. Mislim, da je ta številka z lahkoto dosegljiva še v Sloveniji, če se resno zavzamemo.
Na mesečno naročnino lahko prodajamo znanje, aplikacije, storitve ipd. Pri enem od naših trenutnih projekov smo vzeli ravno to filozofijo za pridobivanje prihodkov. Prav tako pa je v planu še vsaj en projekt na bazi mesečnega pobiranja naročnin.
Nešteto je vprašanj po raznih forumih, srečanjih in ob pogovorih - kaj naj naredim, da uspem? Zadnjič sem naletel na izredno dober prispevek na podjetniško-poslovnem forumu, ki odgovarja na to vprašanje:
Do You Have a Successful Entrepreneurial Premise?
Zanimiva primerjava je z lovljenjem bogatstva in mačko na ulici:
Money is a like a mischievous cat; if you chase it around the neighborhood, it eludes you - hiding up a tree, behind the rose bush, or in the garden. However, if you ignore it and focus on what attracts the cat other than the cat itself, it will come to you and sit right in your lap.
Sklicuje se predvsem na tiste, ki iščejo posel na način “kaj naj začnem delati, da bom dobro zaslužil”, “s čim lahko danes dobro zaslužim” ipd. Namesto zbeganega “lovljenja mačke” je bolje, da se posvetimo rešitvi težav, ki jih imajo ljudje okoli nas.
If you can make 1,000,000 people achieve any of the following:
1.) Make them feel better
2.) Help them solve a problem
3.) Educate them
4.) Make them look better (health, nutrition, clothing, makeup)
5.) Give them security (housing, safety, health)
6.) Arise a positive emotion (love, happiness, laughter, self-confidence)
7.) Satisfy appetites of all kind, from basic (food) to the risqué (sexual).
8.) Make things easier
9.) Enhance their dreams and give hopeDo any of the above and I can guarantee you this: You will be worth millions.
Po približno treh letih samostojnega mikro podjetništva in skoraj enega leta “ekipnega” in malce bolj ambicioznega, lahko počasi tudi jaz natrosim nekaj naukov, ki sem se jih in smo se jih naučili iz prve roke.
1. Delavnost
Podjetništvo ni za lenobe. Ko je potrebno kaj narediti, je to treba takoj, ne glede na to ali je petek ali svetek.
2. Vztrajnost
Uspeh ne pride preko noči. Če smo prepričani v svojo idejo in./oz. podjetje je potrebno vztrajati vse dokler nam ne uspe.
3. Podjetniška ekipa
Človek težko dela vse sam. V začetku še lahko, a vedno nekaj drugega trpi. Kot sem ugotovil, je dobra ekipa nujno potrebna za ambiciozno in hitro se razvijajoče podjetje. V ekipi morajo biti seveda različni tipi ljudi, da pokrijejo čimveč dejavnosti podjetja. V NITEO se je odlično izkazala kombinacija dveh tehnikov in dveh tržnikov, poleg zadnje funkcije pa sem jaz tudi manager in tajnica. 
4. Delovni prostor
Zelo hitro se je izkazalo, da ekipa štirih ljudi niti slučajno ne more produktivno delati na petih različnih koncih Ljubljane. Pravi delovni prostor je nuja! V zadnjih mesecih odkar smo v LUI ter sedaj v TPL, smo postali resno podjetje, prej je pa vse skupaj izgledalo precej žalostno.
5. Veze in poznanstva
Da, vse kar ste slišali o pomembnosti ViP je res. 
Mentor
Nekje sem prebral, da lahko mentor prihrani nekaj let učenja in napak. Sploh ni potrebno uradno sestankovanje ali karkoli podobnega, dovolj je le nasvet ali dva, da se usmerimo nazaj na pravo pot in si prihranimo ničkoliko živcev in denarja.
Tole je še ena od kratkih knjižic z nasveti. Pravzaprav nič bistveno novega, zopet poudarja pomembnost baze podatkov, rednega obveščanja strank ipd. Bom pa poudaril nekaj točk, ki se mi zdijo nove ali bolje razložene kot drugje do sedaj:
Izračun povprečnega nakupa
letni prihodki / število računov v tem letu
Število nakupov povprečnega kupca v enem letu
število računov / število strank
Ti dve formuli bi dejansko morali znati rešiti vsi (še meni je uspelo 
). Iz tega potem izračunamo, koliko povprečen kupec letno zapravi pri nas, ter posledično koliko je vreden in koliko lahko porabimo denarja za pridobivanje vsakega posameznega kupca.
Trije pojmi povečevanja prodaje:
- bump = dodatna prodaja; npr.: kupimo avtomobil in nam ponudijo poleg še strešni prtljažnik;
- upsell = nadgradnja na boljši izdelek/storitev; npr.: kupimo sesalec in nam ponudijo močnejšega;
- cross sell = kar bi si morda lahko želel v prihodnosti, dobimo sedaj ceneje; npr.: kupimo smuči in nam ponudijo vezi z 10% popustom.
Omenjena je tudi ugodnost, ki jo ima trenutno Mercator: za nakupe v torek, dobimo naslednji torek neko ugodnost/popust. Oz. posplošeno: za nakup danes dobimo ugodnost ob naslednjem nakupu (v tem tednu, mesecu, letu …).
Omenjene so tudi podkupnine oz. darila ipd. Pomembno je, da imajo čimvišjo percepirano vrednost in da so dobro predstavljeni - vedno tudi s ceno. Med najbolj učinkovite spadajo informacije (poročila, nasveti, e-knjige), kjer lahko tako tudi izpostavimo lastno strokovnost.
V primeru, da sedaj znate brati knjigo in takšne zapiske, lahko na hitro preletite knjižico, sicer pa bo zadostoval že moj zgornji povzetek. 
Verjetno nisem edini, ki se je spopadel z izredno zanimivo (informativno) knjigo, a mu je enostavno zmanjkalo časa, da bi jo prebral do konca. Ali pa ste se že morda kdaj vprašali, koliko prebranega si človek sploh zapomni? (Odgovor: bore malo)
Kratek zapis profesorja Paul N. Edwords-a iz Michiganske univerze razlaga svojo logiko branja knjig, ki jih beremo zaradi njihove informativne vrednosti (torej ne-domišljijske).
Poglavitni cilj branja vsake takšne knjige je prebrati in izvedeti bistvo, kar se da hitro in enostavno. Zato takšne knjige nikoli ne smemo brati od začetka do konca, temveč moramo poiskati strategije branja, s katerimi knjigo raziščemo, razumemo ter si zapomnimo bistveno sporočilo. Po njegovi metodi bi morali 300-stransko knjigo prebrati v 6 do 8 urah.
Discover -> Understand -> Remember
Paul predlaga naslednji vrstni red branja:
(1) Preletite na hitro celo knjigo ter si zapišite in zapomnite osrednje točke.
(2) Določite, koliko časa boste brali in se te omejitve tudi držite (upoštevajte okvir 300 strani = 7 ur).
(3) Imejte namen in strategijo. Zakaj beremo to knjigo in kako jo beremo - predstavljajte si, da bi morali napisati recenzijo za revijo ter se sprašujte o kredibilnosti avtorjevih trditev ter kako jih zagovarja.
(4) Berite aktivno - pišite si kratke misli in zapiske ob branju.
(5) Preberite trikrat: hiter prvi pregled za odkritje vsebine (1/10 časa), podrobno branje in razumevanje (6/10 časa) ter zapisovanje in memoriziranje (3/10 časa).
Tem petim sledi še 5 drugih nasvetov, ki se zaključujejo s poudarkom na vztrajnosti, saj je začetek težak, vendar pa se nam lahko takšno branje izredno dobro obrestuje.
Zna biti rešitev za vse tiste, ki imamo polne police knjig pa ne vidimo, da bomo sploh imeli kakšen dan časa za podrobno branje.
T.i. “the land of the free and the home of the brave”, kjer zadnje nekaj let pospešeno uvajajo fašistično obliko oblasti ima na žalost čedalje večji vpliv tudi drugod po svetu. Ne toliko direktno, kot indiretno preko svojih korporacij. Par dni nazaj sem pisal o NLB-ju, ki bo začel predajat podatke za “proti-terorističen” boj. Žal je problem dosti širši, kot sem si zamislil.
Iz spletne strani Združenja bank Slovenije:
Junija 2006 je bila slovenska javnost preko domačih sredstev javnega obveščanja seznanjena z objavo v ameriškem časniku New York Times, da so organi Vlade ZDA in korporacija SWIFT sklenili tajen dogovor, na osnovi katerega imajo ameriške oblasti na podlagi ameriške zakonodaje možnost vpogleda v nekatere podatke o transakcijah plačilnega prometa, katerih prenosnik je na globalni ravni SWIFT korporacija.
O obstoju takega dogovora, zaradi njegove tajnosti seveda, niti slovenske banke, ki so članice SWIFT korporacije, niti slovensko bančno združenje, niso bili vnaprej obveščeni, ampak so zanj izvedeli iz omenjenih javnih sporočil.
Dobesedno posilili so vse banke, saj očitno nimajo nobene izbire. Tako se dogaja tisto, kar so strokovnjaki napovedovali že od začetka t.i. vojne proti terorizmu in sicer, da bodo običajnim državljanom kršene osnovne človekove pravice zavoljo njihove “varnosti”. Iz uradnega obvestila je med vrsticami možno prebrati, da, jasno, tudi v ZBS niso ravno najbolj zadovoljni, da pa evropski uradi že delajo na ukinitivi tega protipravnega dogovora.
Naj omenim še to, da ta dogovor vpliva tudi na domače poslovanje bank, kajti SWIFT omrežje se od uvedbe evra uporablja tudi v domačem prometu.
