… še pred 21. septembrom. Uredniška namreč. 
Od 1. septembra naprej bodo prispevki krajši in verjetno pogostejši, vsake toliko pa se bo znašel kakšen daljši prispevek pod kategorijo članki, kjer sem že sedaj združil nekaj najbolj uporabnih prispevkov iz zadnjih dveh let pisanja.
Odziv bom spremljal naslednje 4 mesece, potem bomo pa videli, kako naprej.
Poletni meseci so mimo, med njimi si nekako nisem vzel časa za pisanje bloga. Tistim trem bralcem, ki blog še spremljajo (a se obenem vidimo vsak dan 
) sporočam, da bom zopet začel pisati v septembru. Verjetno pa bo prišlo do rahlih sprememb v uredniški politiki. Sicer bo pa september izredno aktiven mesec, tako da se bo verjetno nabralo nekaj materiala za objavit. Grem nekaj kar takoj napisat. 
Če je pa morda še kakšen vztrajen bralec, naj se pa javi v komentarjih. 
Sodeč po izkušnjah ljudje mislijo, da dobiš ob ustanovitvi novega podjetja ključe od novega BMW-ja, stanovanje in 100.000 EUR na zalogo, očitno samo zaradi poguma, ker si pripravljen stopiti na pot privatnika.
To seveda ni res, ne glede na to, kako čudno se morebiti sliši. Prvi meseci, dostikrat prva leta, podjetnika stanejo veliko denarja (da, denar je potrebno prvo vložiti v podjetje, šele potem pride nazaj), veliko živcev (za par let življenja) in veliko časa. A če nisi pozoren, načrtujoč in prebrisan se lahko na koncu vseeno zgodi, da pristaneš med tistimi 90% podjetij, ki propadejo v prvih 5-ih letih. (Za nameček ti potem še država vzame BMW-ja in stanovanje.)
Kakorkoli, tale prispevek je tarnanje o napačni predstavi ogromno ljudi, kaj prinese lastno podjetje. Še nedolgo nazaj sem slišal od neimenovanega družinskega člana, če bo kdaj kakšen denar od tega kar delam. Da bi pa sedaj že zaslužil več, če bi delal na študentskem servisu. Ma nemoj? Zanimivo, da na to nismo tako gledali v srednji šoli, ko gre za vložek v znanje, saj bi sicer lahko denar služili že po osnovni šoli. A zaradi želje po boljši prihodnosti smo vložili denar, živce in veliko časa v širitev našega znanja. Očitno to pri podjetju ni logično. Logično je bolj, da ustanoviš podjetje, denar pa kar sam poleti v blagajno.
Tako kot se pozna razlika v plači med pri osnovnošolski, srednješolski in univerzitetni izobrazbi, ko se želimo zaposliti, tako se pozna razlika med zaposlenim in podjetnikom. Na začetku si v minusu, vendar se potem krivulja vedno obrne tebi vprid.
Za boljšo vizualizacijo:
Sicer so tu vpisani ameriški prihodki, vendar je bistvena oblika krivulje (povezava je na vir).
Vlagati je potrebno v prihodnost, se izobraževati (in s tem ne mislim šole) in vztrajati na svoji poti. Kljub temu, da se 99% ljudi zdi, da se to neha pri 24-ih ob končanju fakultete, se takrat šele začne resno učenje in preizkusi.
Posameznik danes potrebuje tam okoli milijon evrov, da se udobno finančno preskrbi do konca življenja (če izključimo morebitne drastične spremembe ekonomije). Torej, upoštevajoč magično formulo o uspehu, kako naj dosežemo to magično mejo?
Pravzaprav je lahko zelo enostavno, če ne gledamo na to vsoto kot na en kos. Milijon bi lahko zaslužili s prodajo 1.000 kosov 1000 EUR vredne storitve. Ali pa z 10.000 kosi 100 EUR vredne storitve. Vendar se to verjetno sliši še zmeraj malce predaleč, ne?
Kaj pa če poskusimo takole: 2.000 naročnikov plačuje mesečno po 40 EUR. To je na letni ravni 960.000 EUR. Vsako leto.
Pomislimo … 2.000 naročnikov po 40 EUR. Mislim, da v globalnem svetu in predvsem na internetu, ne bi smeli imeti večjih težav najti toliko interesentov – seveda pod pogojem, da dejansko imamo uporabno rešitev.
Lahko pa vzamemo tudi malce manj ambiciozen plan – le 100.000 EUR letno. Za to vsoto potrebujemo le še 200 naročnikov, ki nam plačujejo 40 EUR na mesec. Mislim, da je ta številka z lahkoto dosegljiva še v Sloveniji, če se resno zavzamemo.
Na mesečno naročnino lahko prodajamo znanje, aplikacije, storitve ipd. Pri enem od naših trenutnih projekov smo vzeli ravno to filozofijo za pridobivanje prihodkov. Prav tako pa je v planu še vsaj en projekt na bazi mesečnega pobiranja naročnin.
Nešteto je vprašanj po raznih forumih, srečanjih in ob pogovorih – kaj naj naredim, da uspem? Zadnjič sem naletel na izredno dober prispevek na podjetniško-poslovnem forumu, ki odgovarja na to vprašanje:
Do You Have a Successful Entrepreneurial Premise?
Zanimiva primerjava je z lovljenjem bogatstva in mačko na ulici:
Money is a like a mischievous cat; if you chase it around the neighborhood, it eludes you – hiding up a tree, behind the rose bush, or in the garden. However, if you ignore it and focus on what attracts the cat other than the cat itself, it will come to you and sit right in your lap.
Sklicuje se predvsem na tiste, ki iščejo posel na način “kaj naj začnem delati, da bom dobro zaslužil”, “s čim lahko danes dobro zaslužim” ipd. Namesto zbeganega “lovljenja mačke” je bolje, da se posvetimo rešitvi težav, ki jih imajo ljudje okoli nas.
If you can make 1,000,000 people achieve any of the following:
1.) Make them feel better
2.) Help them solve a problem
3.) Educate them
4.) Make them look better (health, nutrition, clothing, makeup)
5.) Give them security (housing, safety, health)
6.) Arise a positive emotion (love, happiness, laughter, self-confidence)
7.) Satisfy appetites of all kind, from basic (food) to the risqué (sexual).
8.) Make things easier
9.) Enhance their dreams and give hopeDo any of the above and I can guarantee you this: You will be worth millions.
Nekaj časa nazaj sem bral, da današnji startupi ob ustanavljanju in imenovanju podjetja posvečajo veliko pozornost, da je domena na ime podjetja še zmeraj prosta. Kar je seveda popolnoma logično, saj dosti težje predstavljaš podjetje v svetu, če nimaš domene imepodjetja.com. Tudi pri nas je bil prvi osnutek imena NITEO, ki si ga je spomnil Peter. Kasneje, ko smo videli, da so vse domene razen .si zasedene, smo ugotavljali, kaj naj dodamo, da bomo lahko dobili zanimivo ime in obenem domeno .com. In takrat se je rodilo ime NiteoWeb.
Vendar pa podjetja nismo mogli tako poimenovati, saj zakon ne dovoljuje tujih črk v imenu podjetij, razen v redkih izjemah. Ena od teh izjem je v primeru registrirane znamke. Vlogo za le-to smo oddali nekje v oktobru 2007 in v maju 2008 dobili potrjen vpis. Kmalu za tem smo šli k notarju, mu podali zahteve za novo ime in sedaj se podjetje imenuje:
NiteoWeb, razvoj spletnih sistemov in svetovanje, d.o.o.
- NiteoWeb, development of web systems and consulting, LTD.
Drugi del je uradni angleški prevod, ki ga lahko uporabljamo za komunikacijo s tujino.
Ko smo že pri NiteoWeb: v 10-ih dneh nam bo verjetno uspelo spraviti novo spletno stran v javnosti. Poročam!
Zadnje nekaj tednov sem se posvečal predvsem literaturi in raziskovanju o oblikovanju poslovnega sistema v podjetju. Končni izdelek so izdelani rutinski delovni procesi ter delovni vodič za zaposlene. Primer dobro oblikovanega poslovnega sistema je McDonald´s, ki pa je obenem tudi franšiza. Več o tem malce kasneje.
Prva knjiga, ki sem jo prebral na to temo je E-Myth Revisited od Michael E. Gerberja (povzetek) oz. v slovenščini Mit o podjetniku. V knjigi je razložena filozofija in razlogi, zakaj moramo podjetje oblikovati kot sistem in zakaj lastnik ne sme biti ključni del v tem sistemu. Gerber definira tri “osebnosti” v vsakem podjetniku – tehnika, managerja in lastnika in zakaj je potrebno vse vključiti v podjetje in ob pravem času. Poda tudi ključno napačno predpostavko, ki jo naredi večina podjetnikov tehničnega kova in sicer, da je:
tehnično delo = posel
… zaradi česar pa potem tudi veliko podjetij propade oz. jih posamezniki niso sposobni prepeljati na naslednjo stopnjo. Poda tudi sedem ključnih točk pri razvoju poslovnega sistema in jih točneje razloži:
1. primary aim
2. strategic objective
3. organizational strategy
4. management strategy
5. people strategy
6. marketing strategy
7. systems strategy
Vsem znani statistiki – 50%+ propadlih podjetij v petih letih – doda novo: 95% uspešnost franšiznih podjetij v petih letih. In v čem se franšizna podjetja bistveno razlikujejo od ostalih? Da imajo odlično definiran poslovni sistem.
Naslednja knjiga je bila How To Make Your Business Run Without You od Susan Carter (povzetek). Tu je že dosti bolje razloženo, KAKO je potrebno oblikovati delovni vodič (operations manual). Izdelan je tudi primer kazala in nekaj posameznih strani za primer.
Kljub “Top Shop” naslovu je knjiga zelo koristna pri oblikovanju lastnega poslovnega sistema in jo priporočam enako kot E-Myth Revisited.
O oblikovanju poslovnega sistema pa je pisal tudi Rich Schefren v eni od svojih brezplačnih eknjig Internet Business Manifesto – Final Chapter.
… Primerja uspešen posel (in kaj mu manjka do uspešnosti) z drugo sliko, kjer izhajamo iz tega, da smo mi (YOU – jaz) v sredini. Bistvena razlika pa je ravno to – mi. V uspešnem poslu JAZ ne sme biti v formuli. Morajo pa biti naslednji elementi: vizija, prednosti, strast, resursi, strateški partnerji, močna taktika, akcijski načrt. …
To je nekako nauk celotne zgodbe: poslovni sistem mora biti zgrajen tako, da je vsak člen v njem hitro nadomestljiv – predvsem pa lastnik, ki je ponavadi v središču vsega dogajanja v podjetju.
Prvi koraki so torej:
Literatura za naprej
Ko sem bral zgornji dve knjigi sem še zmeraj imel občutek, da gre predvsem za neke osnovne nasvete, ter da je še veliko zadev ostalo odprtih. Ob iskanju novih virov sem naletel na knjigo ISO 9001 For Small Businesses. ISO sicer certificira tudi poslovni sistem (ISO Certified Management System). Knjiga je namenjena za pomoč pri integraciji ISO standarda. Seveda se na koncu ni potrebno odločiti za certificiranje, je pa zato knjiga lahko dober vodič za oblikovanje poslovnega sistema. Na Amazonu lahko najdemo še ogromno vodičev za ISO certificiranje ter še veliko knjig na temo “process management“.
Izredno zanimiva tema. Ko predelam več, bom napisal še kaj novega.
Prijava na RSSAsynchronous Google Analytics for WordPress plugin powered by WordPress Expert at minilibra.com.
