This entry was posted on Monday, August 6th, 2007 at 22:04 and is filed under Posel na splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.
Moja najdražja je popolno nasprotje mene: zaprisežena marksistka in anti-kapitalistka. 
Vendar je to včasih izredno dobro, saj dobim popolnoma drugačen pogled na stvar in tudi obzorja se mi s tem širijo, saj, roko na srce, npr. filma o našem filozofu Žižku sigurno ne bi samostojno pogledal (ravno toliko, da sem slišal za ta priimek pred tem).
Dostikrat pa se teme izredno povezujejo s poslovnimi, kot npr. naslovna:
“Psiholog Barry Schwartz v svojem predavanju za tarčo vzame prepričanje zahodne civilizirane družbe, da svoboda izbire vodi k osebni sreči, kar je tudi tema njegove zelo odmevne knjige ‘The Paradox of Choice’. Pravzaprav se v sodobnih družbah dogaja ravno nasprotno, neskončna izbira, ki smo ji priča, nas dela nesrečne. Zaradi izbire smo si postavili nedosegljivo visoka pričakovanja, izbire postavljamo pod vprašaj še preden jih izberemo ter slednjič vso krivdo za odločitve valimo sami nase.” - Zofijini.net. Update: Žal so stran zamenjali z novo in ne delajo arhivov.
Močno priporočam, da si ogledate tudi nekaj-minutni video, ki je na zgornjem naslovu.
V filmu se skrivajo tudi nauki za marketing, ki jih strokovnjaki že nekaj časa ponavljajo. Prva stvar: (1) kupcu ne dajte izbire. Odločite se namesto njega in mu ponudite čimmanjšo, če sploh kakšno, izbiro. Prav tako so poudarili, da (2) kupec vedno kupuje rešitev in ne izdelka. In seveda, (3) kupci nikoli ne iščemo najboljše, temveč “le” dovolj dobro. Kajti jasno je, da bo vedno boljša ponudba nekje, edini problem je, da jih je daleč preveč, tako da se raje odločimo za tisto, ki je dovolj dobra za naše potrebe in želje.
Kot omenjeno v videu, nas prevelika izbira paralizira, to pa se odraža tudi v splošnem življenju. Najbolj očiten primer je čedalje večja pasivnost - primer v filmu je izpolnjevanje obrazca za donacijo organov. V Evropi imajo trikrat več donatorjev kot v ZDA. Pa ne zato, ker bi bili boljši ljudje, temveč ker v ZDA obrazec zahteva, da se prijavite za donacijo, v Evropi pa da se odjavite od donacije. Torej, če ne izpolnite obrazca ste v Evropi avtomatsko donator.
Še mnogo več si oglejte v zgornjem videu.
Sedaj pa vprašanje: kot prodajalec storitev se zavedam, da kupci ne želijo/smejo imeti izbire, a obenem nekateri (in zdrava pamet) pravijo, da je kupca potrebno vključiti v proces storitve. Torej, kako kupca vključiti a obenem poskrbeti, da se ne bo ustrašil izbire ali česarkoli drugega? Ali ga samo vodimo po procesu, brez da bi bil potreben kakšen odziv od njega in le zahtevamo kimanje? Vesel bom vaših komentarjev. 
43%
57%
August 6th, 2007 at 22:43
Joe Sugerman pravi, da ubistu to niti ni tak problem
Stranki ne ponudiš izbire, potem pa ko enkrat je tvoj kupec mu daš izbiro.
Vi boste prodajal knjige ali nekaj podobnega, kupcu (recimor) prodateeno knjigo in skos strmite da mu prodate le eno knjigo, ker boste fokusirani na le to knjigo boste veliko povedali o njej, pomagali stranki se lažje odločit in ga ne medli z kako drugo. Ko tipo srečen kupi knjigo, nu čez en teden 14 dni pošljete en lep memo da imate knjigo tudi za njegovo ženo in otroke.
Stranka, ni imela izbire, toda zdaj ko je vaš kupec mu pokažete da nimate samo ene knjige na zalogi, žena bo itak sama šla kupit knjigo (ker ji bo on priporočil) za mulca bo pa on kupil ker more nekaj kupit za božič in da mulc ne bo skos visel za računalnikom
August 6th, 2007 at 23:11
Če maš na svetu samo eno žensko, izbereš pač to. Če jih maš več, kdo ve, kaj izbereš…marksistko?
August 7th, 2007 at 8:40
drugače je ko prideš v trgovino - tam pogledaš in iz med 2, 3 stvari hitro nekaj kupiš. Na internetu pa vsak rad malo pobrska….
August 8th, 2007 at 2:25
Ljubo: To je precej jasno v takšnem primeru. Kaj pa v primeru, da je izdelek storitev, kjer *naj* bi bila stranka vključena? Ali jo vključimo in ji sploh ne damo izbire, ali ji damo majhno izbiro, ker seveda popolne svobode pri odločanju ne smemo dati.
Anej: Očitno.
August 8th, 2007 at 8:55
Dejan… Temleji trženja ?
Odvisno od stranke, zdej če je neznalica potem furaš tisto storitev, ki si precenil da bo najboljša za njo, če pa ma kaj znanja pa omejiš izbiro.
Recimor če bi meni kdo prodajal internet pakete in bi na vsak način silil da kupim 1/256 bi ga zavrnil ker že vem in hočem uporabljati vsaj 1/1 nisem pa toliko potreben da bi recimor porabil 10/10 torej se bi nekdo v mojem primeru moral omejiti v ta rang.
Zato je treba stranko na začetku vključit v pogovor, “dan kako ste, kej srfate in zakaj nič ?” in potem iz tega razgovora razbereš kaka je stranka in ji ustrezno ponudiš. Lahko pa prebereš tud kako knjigo recimor “Prodaja nevidnega” najdeš jo pri Lisac& Lisac.
August 8th, 2007 at 9:45
Sej jo imam, me še čaka.