This entry was posted on Monday, July 16th, 2007 at 8:40 and is filed under Blodnje. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.
Saša je bila tudi v drugo tako dobra, da me je izbrala za neverjetno zanimivo blogersko verigo.
Tokrat pišemo o “sanje, ki bodo postale resničnost”. Vendar ker podjetniki ne sanjarimo, temveč imamo cilje in vizijo naše prihodnosti, bom napisal 5 uresničljivih ciljev.
1. Uspešen serijski podjetnik. Ustanovil sem že 2 podjetja, zaenkrat ni še nobeno začelo s pravim resnim poslovanjem. Sedaj je cilj, da v največ petih letih sistematiziram in avtomatiziram procese v podjetjih, da bodo lahko delovala in rasla brez mene. Morda kakšno prodam za sedem mestno vsoto … Nato pa novim izzivom in podjetjem naproti.
2. Nepremičninska zbirka. Imel bom lepo hišico na slovenski Obali, eno nekje v gorah, eno na tropskem otoku in en lokal v centru Ljubljane. Za začetek.
3. Finančna neodvisnost. Logična posledica prvih dveh ciljev je finančna neodvisnost, katero planiram do 30. leta. Kljub temu pa sem prepričan, da bom takrat šele začel z uživanjem pri delu, saj ne bo večjih omejitev, ko bo dostop do kapitala in sposobnih kadrov popolnoma sproščen.
4. Uspešen bloger. Prepričan sem, da bodo blogerji v prihodosti imeli čedalje več vpliva pri osveščanju in obveščanju ljudstva. Zato upam, da bom vsaj malo pripomogel k spremembi mentalitete in širitvi obzorij. Po statistiki sodeč sem na pravi poti.
5. Avtomobilska zbirka. Kot navdušen avtomobilist seveda ne morem pozabiti na hangar s svojimi najljubšimi avtomobili.
Tole zgoraj sedaj zopet izgleda, kot da sem 100% materialist.
Ampak o zasebnih zadevah ne mislim pisati, zgoraj pa tako ali tako manjka še kar nekaj ciljev. A naj bo zaenkrat.
Se že veselim naslednje verige. ![]()
0%
July 16th, 2007 at 17:57
Kaj pa 5 nematerialnih želja, ciljev?
Otroci pa zdravje, ljubezen
?
July 16th, 2007 at 18:17
A zdej boš pa še izbirčna?
July 17th, 2007 at 23:06
zdravje pa to je samoumevno,….
dobr blog drgač, berem dnevno….razmišljam podobno
lp
July 17th, 2007 at 23:08
Dejan, nisem izbirčna ….to so bili le predlogi za naslednje verige, saj si upajoč na novo zaključil svoj prispevek
July 18th, 2007 at 0:30
Zdaj si pa tudi nastel sanje tipicnega kmeta.
July 18th, 2007 at 1:49
Ti: Hvala.
Saška: Sej sem se potem spomnil ene dost pomembne zadeve, ki sem jo spustil (pa še materialna ni) … Pa ob naslednji, hehe.
Tone: Nisem vedel, da kmetje tudi blogajo.
Drugače pa tole zgoraj nisem našteval sanj. 
July 18th, 2007 at 22:55
Le zakaj se nekaterim da komentirati razne provokacije in žalitve? Se počutijo bolje po tem, ko usekajo? Sicer pa ali naj bi tisto s kmetom bila žalitev? So sanje tipičnega kmeta slabe?
July 20th, 2007 at 12:02
Saška: Kar je najbolj zanimivo je, da Tonči klele redno obiskuje moj blog in je že pri enem drugem prispevku kurcal moje aktivnosti. Kljub temu pa mu je očitno dovolj zanimivo, da je še zmeraj tu.
July 21st, 2007 at 21:46
Primerjava s kmetom ni zalitev Kot mladi podjetnik bi moral vedeti, da je tudi kmet podjetnik. Saj poznas definicijo podjetnika
July 22nd, 2007 at 13:05
Kaj je bil potem ‘point’ tvojega komentarja?
July 22nd, 2007 at 15:42
Namen komentarja je, da pogledas piramido po Maslowu. Postavis svoje cilje primerno. Saj ce nastevas lokal, zbirko avtomobilov kot svoje sanje, ki bodo postale resnicnost… nimas zadovoljenih osnovnih potreb, ter da moras samozavest in status potrjevati z materialnimi dobrinami.
Pogresam teznjo po kreativnosti, inovativnosti, ki bi morala biti pri mladem podjetniku prisotna. Saj kmet, kot tradicionalna oblika podjetnika, ki v zameno za prevzem tveganja zanje profit nima prav velikega potenciala za hitro rast. Kot mladi podjetnik, moras pac misliti nekoliko ‘out of the box’ .
Kmetov je namrec veliko in seveda donosi na kapital niso v mio Evrov. Mogoce le ce si RKC.
July 22nd, 2007 at 16:03
Končno en utemeljen komentar, me veseli, da si sposoben tudi tega. Naslednjič tako napiši takoj.
K odgovoru: Maslow je podal hierarhijo potreb, da. Vendar, če jo jaz prav razumem, si jo ti na mene narobe projeciral. Jaz imam zadovoljene vse osnovne potrebe, zato se lahko koncentriram na višje. Sicer to zgoraj ne vidim kot potrjevanje z materialnimi dobrinami, ker je za vsem vedno nekaj bolj ‘čustvenega’. Zbirko avtomobilov si npr. želim imeti (oz. jo imam, v miniaturah) od malega, saj sem od takrat navdušen nad tovrstnimi stroji. Prav tako lokal ni kot neka “materialna dobrina”, vendar bolj kot nek svoj kotiček, kamor lahko zahajaš na kavico in sok ter povabiš prijatelje (in da to ni doma). Finančna neodvisnost, ki je dandanes zelo v ospredju, pa je v bistvu le pogoj za uresničevanje vseh preostalih ciljev. Od potovanj po svetu, študiranja religij, človeške psihologije in vseh ostalih zanimivosti, ki nam jih ponuja ta svet. Vendar to ob 8-16 službi težko odkrivaš.
Morda so cilji res bolj klasično postavljeni, a vendar me zanima, kako si ti predstavljaš “inovativne cilje”. V podjetju bi to razumel, a kot oseba si jih ne predstavljam.
Sicer pa - 22 let imam in vsako novo leto se naučim toliko kot zadnje tri leta skupaj. Verjetno se bo veliko ciljev še spremenilo, nekaj pa je le tistih, kateri bodo stalno prisotni.
July 22nd, 2007 at 16:56
Dober comment
July 22nd, 2007 at 20:20
Dejan,
mogoče pa sem s tole verigo celo pripomogla, da naredita kakšen korak bližje temu. Tile zadnji komentarji so prav prijetni za branje.
Kaj pa cilj, da s Tonetom postaneta prijatelja?
Tone, koliko let imaš pa ti, ko takole poglobljeno in kritično gledaš na sanje 22 letnika?